|  ali - Ko veter ajdo boža 
   Že sama misel srh vzbudi.Mravljinci stečejo po meni.
 Nesramno se dotikajo prsti -
 Telesa, hrepenečega po tebi.
 
 Od palcev golih tam v dolini,Prek nog, trebuha, do vratu,
 Skoz nohte, v prste, čez rameni,
 Po vratu, v glavo brez sramu.
 Je hlad prijeten sad čutenja,Odprtih ustnic sanjam greh,
 Sem veja sladkega brstenja,
 Zagrizi v steblo, vsrkaj med!
 In skozi konce las v nebo,Pršijo iskrice življenja,
 Je moje omamljeno telo,
 Pojoča travica drhtenja.
 Komentiraj pesem na forumu.(10 komentarjev)
 
 |