Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Drevo

Drevo Natisni Priporoči prijatelju
Od FalleN AngeL   

Prepletajo se veje olesenele,
žive veje zakrnele,
kot da namenjajo pogled soncu,
kot da zrejo k nebidnemu neba koncu.

Vse večere, jutra leta,
njih veličina je v zrak razpeta...
listi na njih rastejo, živijo,
ne ozirajo se na neba modrino.

Veje pa se širijo v višino,
rastejo navzgor v neba idilo,
rastejo tja k Rimski cesti,
stegujejo se po svetli zvezdi.

Tako neživo žive se zdijo,
kot da v zraku brez debla lebdijo,
pa vendar trdno so zasidrane v tleh,
in napajajo se v različnih prsteh.

Ljudje nikoli ne dosežejo te višine,
nikoli se ne dotaknejo neba modrine...
pa vendar jih ne zanima ta sveta stvaritev,
ker nima čustev in je ne boli zavrnitev.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo