V betonskem mestu
so sanje v ujete
v mreže jeklene,
v betonskem mestu
so želje,ujete v
zidne pregrade.
In mestu so ljudje.

Z zabetoniranimi
potmi se v nov dan
prebujajo in vklopijo program
determiniranega hotenja.
Kdaj pa kdaj se ljubezen
v hlad poti uleže...

Spregledati ni moč je,
ker iz sivine sije,
še slep roka
otiplje njene globočine.

V predvidljivo sivino,
v hladno plitvino
globoko zareže in
bitja src,ki po čem
hrepenijo začara z ognjeno nočjo.

V ognjenem mestu so....

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---