1

stekla sem iz
Makovega polja
zapuščam v
celofan zavite
čajanke ...

Razrešil sem sudoku misli,
zdaj sva le še z mojo prestrašenostjo.
Še, še, še,
še in še in še
prestrašeno...

Daleč, dolgo let je mimo dni,
od domačije tam le še kamenje leži,
ko kot mlad fant odšel je prek morja,
za kruh...

Blagozvočnim sanjam, marmeladnim
nadevom, poljubom pod skrivnostnim
nebom, se nočem odpovedati.
Limonovec, senc...

Sedela sva v zakajeni kavarni.
Pil sem martini
in ti si kadila.

lepa si
tortica in pomarančni sok
žuboreči potoček

...

Dal si mi sonce ob težkih dneh,
mi pokazal pot iz stiske,
bil moja sreča,
moj navdih.

Nihče ni vedel, nikdar slutil
njune usode niti prepletene,
dokler Exoda ni se dotaknila slika,
ki prežarčil jo ...

ležim tukaj,
kjer si me pustil.
ni moči,
zlomljeno srce
ne vem, kje mi leži.
ostaja le vonj
tvoje kolon...