V samoti tihih sten,
iz toplega svetlega lesa,
mi mirno odžiga duše stenj
in se srce prav nič pri sebi ne kesa,
lepot...

Majhna rožca, ti bodika,
čez 100 let postala boš velika.
te solze skrbno bodo zalivale
moje solze ječe,
po sv...

Šibaste veje upogljivih vrb
so božale fresko. Dom, cvetni grb
srčnega mesta. Orant se smeje
in pomežikne, odveč...

Na morski obali, senčni zaliv,
sonce že skoro je zašlo
kot val ob val bi tresknil bil
v odsevu me prelivajoče je našlo. Beri dalje...

Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.
...

Včasih, ko te pogledam,
tako slučajno, nehote,
se mi utrne misel:
Tebe je nemogoče ne imeti rad.

Parkerjevo pisalo,
veselja je dalo.
Majhno darilo,
čudovito posvetilo.

Hvala gospod Parker,
Beri dalje...

Zaljubljeni potoček boža strugo,
se z napevom žuborenja spusti,
začuti poljube skal, listov, prsti,
plesoč si pesem odpoje&n...

Že mesece lebdim skozi življenje.

Se zbujam, spet zaspim,
se smejem, zaihtim ...
Začnem na novo in se vdam,
p...

Viharni Pirani,
na robu mesta,
neizpetih pesmi
in nekaj luči.
V valovih
povodni mož
liže solene si...