Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Človeški poganjki

Človeški poganjki Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v sobota, 10. mar. 12
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Kako lepa je ta samostojnost,
ko pišeš s pisalom karkoli želiš
iz srca dviguješ nedoživeto
v svetlobi sonca vse bogatiš.

Ni meglenih oblakov, ki radi skalijo
raven življenja iz čustev želja
poslušam kipenje besed svoj'ga srca,
le piši in riši, iznesi vsa sla.

Drug drugemu naj bi dopustili sledove,
so kot spočetja lepših poti,
saj jih iznaša dušno vzhičenje
ta samostojnost ves um prevetri.

Ljudje smo telesno in vidno na zemlji,
a v naših globinah iskrivost živi,
kdor se z njo sreča se sreča z dušo,
ona ustvarja, telo ustroji.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo