| Napisal/a deserpe, v petek, 21. okt. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kot sonce v mesečini si sijal,
ko ti na ramena sem uprla svoj nesrečni sij.
Kot ptica poletela sem,
ko vodil si mi pot med mnogimi pastmi.
A s poljubom, enim samim,
spremenjena moja je usoda:
ne več moje sonce, ne ptica, ki vodi me,
s poljubom, enim samim,
zame si kot sveče plamen, ki v strasti se razvne.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
