Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow I. Sonet

I. Sonet Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Akir, v sobota, 12. feb. 11
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Najprej Ti si mi morila, Samota,
misli neugnane, poprej še zbrane,
a zdaj prepolne so jih tvoje rane,
da jih obliva temna ta slepota!

Ko jaz Orfej bi bil, taka lepota
bi pesmi polnila dela Diane,
ko puščica srno mlado zadane,
ubija, kot ti mi srce, Samota!

Duša naenkrat v stiski se znajde,
ko srce se s telesom družno vdaja,
še um rešitve si prave ne najde.

Takrat domišljija vse više vstaja,
nje orkestri dajte, brž zaigrajte!
Melodijo, ki nas pesmi navdaja!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo