Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Tema

Tema Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a divja, v nedelja, 21. nov. 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Tih, poznojesenski večer je. Odhajaš.
Stran od bleščave mesta, hrupa ljudi, strad od domačnosti, ki te včasih tako utesnjuje.

Ni ti do družbe. Raje si sam. Sam s svojimi mislimi in skrbmi, za ketere se ti zdi, da te tiščijo k tlom.

Stopiš stran od svetlobe, v temo in tam obstojiš. Čisto mirno. Tiho. Želiš postati delec noči, se zliti z njo.

Misli ti divjajo. V svoji domišljiji poletiš kamorkoli. Počneš stvari, ki so porepovedane. Glasno se smejiš, prevračaš kozolce in kukaš sosedom skozi zavese.

Mraz, ki te grize v golo kožo te strezni. Odpreš oči in zadihaš. Počasi. Globoko. V zraku je vonj po dimu.

Megla te ovije v biserne kapljice in veter ti mrši lase, ko v tišini stojiš tam sam in se trudiš iz oblačkov svoje sape prebrati prihodnost.

Okrog tebe je čista tema. Noč te je vzela zase.

Potem čisto slučajno pogledaš navzgor. Široko razprtih oči zagledaš nad sabo milijone zvezd. Vsaka izmed njih se blešči in mežika, a ne zate. 

Kar naenkrat se počutiš majhnega, izgubljenega v vesolju. veter smeje zapiha skozi tebe in skrbi se razpršijo, s tabo vred.

V vsakem delcu tvojega telesa eksplodira čisto veselje. Navdušenje nad tem, da živiš ti nariše iskre v očeh ter nasmeh na usta. Razpreš roki in se zavrtiš kot majhen otrok v dežju.

Potem se dvignjene glave odpraviš nazaj. Tik pred mejo se obrneš in zarotniško pomežikneš luni, ki te zaljubljeno gleda. "Se vidiva", ti šepne veter in te poljubi na lice.

Ti pa stopiš v luč.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a Egoist, v 04-01-2011 19:03,
1. Tema
Nima klasične oblike pesmi in ima zelo dosti teksta. To me ponavadi odvrne od branja, ker sem preveč len. Ampak to kar sem prebral v tej "pesmi" se mi zdi odlično. Polna zanimivh čustev in prispodob, ki so me tako potegnila v notranjost pesmi, da me je zazeblo, ker sem nag stal sredi njive in bulil v zveze. Egoist
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo