Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Iskanje

Iskanje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v četrtek, 18. nov. 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Iskal sem se pri soljudeh
iščoč pri njih le sebe,
tako sprejel bi moj nemir,
prihod prijateljstva , besede.

Iz dneva v dan je tihi up,
ki ga pogled, nasmeh ustvarja
a jaz gorim za ta odnos,
ki ga narava ponazarja.

Od nje začutim kdaj me vabi
kdaj stopim naj v gozdni log,
a pri ljudeh je vse drugače,
resnico o tem ve vsak otrok.

Težko spoznati je že sebe
kaj šele prijatelja,
dokler se čuti neprijetnost,
nikogar v meni ni kot zgled.

Celi svoj življenjski vek
sovpadam se z odnosi,
z upanjem naprej živim,
vprašujoč se zopet, kdo si.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo