Stol, miza za tri sredi teme,
z stotimi kvadrati sreče objeta,
dotik daha davnine.
Ironija za vse zime.

Hitro me mine. Beri dalje...

Prerokovano mi je bilo,
da norosti ne uidem med decembrom,
februarjem. Čakam, da sinici
kri zapoje skozi režo jutra,
skozi ...

Razsuti tovor,
obuti raček.
Zbegani govor,
grdi maček.

Rdeči javor,
vrtni palček.
Sporni prapor...

Krinke, zablode, na obrazu maske.
Človeštvo stiska gas do daske.
Brez realnosti predaleč stran
razvijamo se v b...

Povem naj ti svoje vse skrivnosti,
vse o času, ki prešel je moj obstoj,
povem naj svoje največje ti norosti,
če vedel...

Cvetiva, obenem pa svet umira.
Strehe padajo, obrazi ugašajo,
dolgi nosovi se raztezajo do tal,
smeh zamira kot...

Sprejel sem njo kot darilo,
jo dalo je vesolje mi
verjetno sem se v ljubezni
ravnal pravilno svoje dni.

Ko Jaz mi uide čez sanj domovanje,
še preden do konca zatisnem oči,
je dana mi možnost vpogleda, spoznanje,
da brez tebe v m...

Za vajo nežno ubijaš.
Nisi narejen za to.
Nikoli ne boš mogel ubiti vešče,
ne kateri jezdiva oba.
Vešče ...

V nekem drugem svetu, v nekem svetu kjer smo bolj to kar smo, tam kjer ni pretvarjanj sedita za mizo...
Robota, kdo pa.
Programiran...