Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kot jesenski veter,
hladen, neprijeten,
so se mi vtisnile besede.
Ne morem jih pozabiti,
ob smehu, zlobnem krohotu,
namesto pomoči sočloveku.
Zgodilo se je, ženska padla,
po pločniku stresla vsebino vrečke,
večino vsega kar je ravnokar kupila.
Pomagal sem ji na noge,
pobiral mandarine in ostalo.
Hvaležno je sprejela pomoč.
In nek mimoidoči mladenič,
je drznil eno mandarino brcniti
daleč proč ter se ob tem krohotal.
»Nekoč boš brskal, iskal,
prosil košček kruha ki ga ne bo.
Spomni se na to mandarino.«
Nekaj je zabrundal, zaklel,
nato pa poniknil med ljudmi,
sama pa je odšla ponosna naprej.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a MirnaVolk, v 13-11-2009 08:22,
1. Mandarina
Pesem me žalosti in veseli obenem, žalosti, ker je tako resnična - na svetu je veliko brezsrčnosti in veseli, ker po svetu hodijo tudi takšni ljudje kot je avtor te pesmi. Meni je zelo všeč. Lp, Mirna
Objavil/a duovox, v 13-11-2009 18:25,
2. Mandarina
Ponosen je lahko človek, ki spoštuje in ceni kruh.
(0 glas)
