| Napisal/a mathea, v petek, 04. feb. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zvenijo prsti mehko po klavirju, trepljajo blazinice napetost žic. Zbrana je pianistka vročičnih lic - silhueta predana netopirju.
Belina rok odseva v okvirju, preciznost- harmonija kristalnih ptic. Komaj še prikriva tpkost gorečic - Notranjost njena se duši v neurju. Solza drhteče modrega očesa - Misel nanj, ki odšel je(kričeč) boli. Vztrajno Schumann podaja ritem plesa, Z belo črnimi spomini se bori. Ne čuti končno duše ne telesa. Prek melodije- vtkana v eter poleti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|