Besede so zaklonišča za moja hotenja
Ko jih razum para na vlakna,
ko vetri ventrikle
vihar kristalnih logičnih s...

Senca je padla name
In obtičala.
Ne zgane se in ždi ...
Me grabi, stiska ...
Zažira se mi v kožo,
S kremplji praska,
Beri dalje...

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več...

Debli sta se ovijali nežno,
topel veter je kosmal hvaležno
sije nitk ljubezni, ki krožijo
dalje. Nebo intimno r...

Dan kot vsak drug
Sonce na nebu,
Svetleče,
Bleščeče.
Vetrc nežno boža obraz.
Oči uprte v daljno obzorje
V mojem srcu ...

Si magnet,
sem drobec železa.
Vlečeš me v svojo dušo:
utopim se v njej,
ne zmorem plavati
v temnomodrem mleku ....

Srečala sva se, ko sem ugašala
razbolene sence modrih lilij,
ki so se pogrezale v zemljo
in me vlekle na rob,
z nasmehom si nap...

Naučila sem se na pamet. Vse bližnjice.
Pa vendar bi te poljubljala drugače.
Vsako sem drugače.

Ironija sreče te bo ve...

Ko sreča nima svojega imena;
ko je za večno izgubljena;
dolgi hodniki, kjer se moj ego izgublja;
nešeta vrata b...

Na pločniku pred tovarno usnja,
sezidam iz teles teh živih bitij,
v mokrem deževnem jutru,
svoj občutek medlega življenja.