Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Pravljica o Romu in Julijani, 1

Pravljica o Romu in Julijani, 1 Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Leo Modrin, v nedelja, 08. feb. 09
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Ja, Leo Modrin je šel na pot leta 2000, potem ko je na obali govorečih kamnov našel kamna Dvojčka. Doma mu je postalo preveč tesno, počutil se je kot v kletki.

Nekega dne ga je njegov triletni sin K. prosil naj mu na računalniku nariše lepo sliko.
Leo je vzel miško v roke in poslal misli na potep, risal je in risal in na
nič mislil.

Kmalu je na zaslonu nastala  risba hribovite
pokrajine, zeleni hribčki, tu in tam je na najbližjem griču
rastlo drevo nekaj grmovja in v ospredju kamnito pobočje iz katerega
je tekel slap.

Pod slapom so v jezerčku plavale ribe, račke, labodi,
tudi kakšna žabica je priskakljala. Na vrhu hribčka je rasel mogočen hrast
in pod njim je čepela luškana lesena klopca.

Na klopci je sedelo mlado dekle z dolgimi črnimi lasmi,
na sebi je nosila snežno belo obleko in okoli glave
se ji je svetila zlata halo svetloba.

Modrinov sin je občudoval sliko in v nekem trenutki rekel očetu :
»Tale je pa tvoja punca«. Leo se je zdrznil kot , da bi se
prebudil iz sanj in sinove besede so ga zadele v dno srca,
bile so Omen, na katerega je že nekaj časa čakal
in kmalu potem se je odpravil na novo potovanje,
da poišče dekle na sliki, svojo Animo.

Neko noč je Leo sanjal in te sanje so govorile o tem kako je pred »tisoč« leti imel Milost za nekaj mesecev doživeti vrhunsko Ljubezen s princesko Julijano,
tako je nastala pravljica o Romu in Julijani :

Tam nekje okoli preloma prvega tisočletja našega štetja je bil Leo mlad in lep cigan Romi. Tedaj je Romi doživel nekaj najlepšega kar se lahko zgodi človeku,zaljubil se je v lepo cigansko princesko Julijano.

Njeni starši niso bili njeni pravi starši temveč so jo posvojili že kot dojenčka saj je že takrat sijala nadzemsko lepoto in so jo starši cigani prodali kraljevskemu paru, ki ni mogel imeti otrok. Princeska je odraščala v izobilju in ljubezni, ki so ji jo nudili vsi živeči na dvoru.

Ko je Julijana prišla v najstniška leta se je njena lepota še potrojila tako , da so celo ptički na vejah zadržali dih , ko se je sprehajala pod drevesi velikega kraljevskega parka.

Če združimo vso lepoto belke in ciganke, saj je Julijana v resnici bila spočeta med belcem in ciganko, potem si lahko predstavljamo njeno rahlo tonirano polt in božanske poteze obraza, njeno telo pa kot, da bi ga ji podarila grška boginja lepote Afrodita.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo