Ni smerokaza do žitnih poljan.
Tiho kaljenje zazna jezerjan.
Rumeno lisasta je odeja.
Nanjo stopi, postane modrijan.

Se dlanastokrpa senca silnim
navalom vetra upira. Častnim
priklonom dodaja sok pravice,
ne da se nacepiti cenenim.

Roka brez prstov, ki so se skrili
med bronasti pomaranči, vili.
Kakopak, valovi so bučali!
Grivasti konji, beli svahili.

Deteljica metuljasta leta,
razdeljena je sreča vzcveta.
Po pameti previdni svitajo,
krute ujame lastna kleveta.

Zlatasta svetloba, kot zvestoba.
Brez načel hodi sama, bledoba.
Bujnobarvno se oblikuješ sam,
da nisi izsesana bridkoba.

Blagozvočnim sanjam, marmeladnim
nadevom, poljubom pod skrivnostnim
nebom, se nočem odpovedati.
Limonovec, senco miru cenim.

Brskam po morskih travah,
ki so jih naplavili
nemirni tokovi morja.
Ranjena sem se zavlekla
na brežino in čakam,
da lačno sonce popije
poslednje kapljice, ki
so se ujele v
vlaknine morskih trav,

1. Ko nima
nikogar ob
sebi,ki
bi te razumel.

Spomni se
name,ki
vedno mislim nate.

Dvignjena megla je razplastena.
Pod prvim slojem nerazcvetena
se neizkušenost nadišavi.
Vmes vrh zlato pokrije poltena.

Če želiš drugačnost, svojeglavi.
Glasba dobrih src se ne ustavi.
Občutek da zvok, ko vse zaigra
in lahko potuješ po daljavi.

Brezvetrna tišina do meje.
Okrog zaobljenih vogalov je
bilo slutiti samo postavo,
ki je na znak vnašala veselje.

Ob krču slastnega trepetanja,
upogiba še vejo spoznanja.
Čvrste prsi bližje tebi, soncu ...
Telo kot ladja. Čer razpolavlja.

Poletela je čez dol bregulja,
osipa se še zadnja češulja.
Mraz dahne skozi sključeno jesen,
nejasna izmuzljiva jegulja.

List se mavriči, kot balerina.
Vrat se upogne, da bisernina
očrta razmršeno podobo.
Roka podana espri blazina.

Sramežljivo veja me dotika,
diši jesen, listje se cedika.
Pa sva šla šelestenju naproti,
pod plaščem noči poljub brlika.

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več.

Povem ti tudi o fotografiji,
ki sem jo odkrila
in ti poslušaš pozorno, zbrano, da ti ne bi uspelo
česa preslišati.

Hoteli ste
ribo (ker veste
- kje smrdi).
Dobili ste
pesem (ali
je to riba?), vi
veste - vi
veste (pre)več

Moj obraz, pravi obraz je skrit. Pred tabo, pred tvojimi pogledi.
Si bil kdaj na slepi poti? Ne? Zdaj si obsojen nanjo.
Ni mi mar kaj si slišal, kaj si videl... spoznal me ne boš.
Ni mi mar kaj so ti govorili prejšnjo noč.
Danes si tu, z mano, ob meni... pa še vedno ne veš kdo in kakšna sem.
Sramota, zate. Moška postava, tako 

Nočem se sestavljati v
sočasju s kriki izgubljenega
galeba. Podiram skalnate
pregrade, ki so jih zmehčali
butajoči valovi tvojih želja.
Ostajam ujeta v kletki
vsakdanjika.