Ko poletje poleti scveti, močno sonce zablešči se med nama most zgradi. Moje in tovje srce zdaj v poletju gori. Vse še je lepše kot prej, ko so na mojem vrtu sončnice ovenele, mreže pajkov spletele... Poletje, poletje, ko bi le trajalo večno in zmeraj srečno.

ko se sklonim
          in poberem/populim plevel z neba
v sijočem odmevu

jok, krivica, gorje.
          velja!
voščim ti adijo v gnevu

Stopam po pepelu drobtinic sreče,
ki v osami so zoglenele.
Preganjam brezčasnost minut,
ki so ob odhodu tvojem zledenele.

Zate bom
spletla pesem
o zasanjanih očeh.
Samo zate …

Zate bom
narisala nasmeh
v žametnih nočeh.
Napolnila z nežnim ga napojem.
Samo zate …

Še veš, kako nežen je moje dlani dotik?
Še veš, kako moje tople ustnice drsijo po koži tvoji?
Še veš ,kako se te dotikam z blazinicami prstov?
Še veš, kako poljubljajo te moje ustnice?
Še veš, kako diši moja koža?
Še veš, kako občutiš jo pod prsti?

Še veš, kako …

Raztrgan dim
razvlečenega jutra
me popelje
do neskončnih
sipin večnosti.

Jaz in ti,
z očmi v mirni gladini gorskega jezera,
temno modrega od neznanih globin,
po katerem plavajo zvezde daljnih svetov
in svetilka senc našega sveta.

Zavidam morju
ki te zdaj objema
poletno vroča
tema
na obzorju

Zven tvojega koraka
spodbudi trepet srca.
Vsak prestop tvoj praga
žarek zame je sonca.

Oh, kako te ljubim, draga.
Oh kako te rad imam.
Nežna, krhka, tvoja duša blaga,
zanjo svojo skozi ogenj dam.

Kuhal mi boš brez oblek,
vzbujal boš živalski tek,
da obližem tvoj trepet,
da narišem tvoj skelet
na razkošno okroglino