Neodkrhljenih sedem marčevskih zvezd
svetlobni napisi na svodu nebes
sijejo sanje umrlih teles
okrogla kolesa poganjajo tok

ob prazni mizi
ob praznem papirju
gledam te kako mi govoriš
napiši to in ono

Sama kraljujem na svojem otoku,
okoli mene morje želja,
otok pa trd kot življenje,
pust kot zapuščen oder,
pa ga vseeno zavijam kot sviloprejka,
svilo še cenim....metulje tudi...

Ne glej me preblizu,
ker lahko spregledaš zlate pikice v očeh,
ne poslušaj preveč natančno,
ker lahko zamudiš razlog za nasmeh,
ne hodi preblizu,
ker me lahko za las zgrešiš,
ne ostani predaleč,

KAR DA NOČ

Kar da nam noč, nam dan ne more vzeti.
Nesmiselno se z jutrom je daniti,
za bledo luč sveta nebo rotiti,
saj tudi tema često bolje sveti.

KLJUČI SVETEGA PETRA

Ne spustijo me naprej.
Kdo ve, če bodo me nazaj,
kadar se nebo razpre
in povabijo me v raj.

Kapljice dežja
spominjajo me na,
noči,
ko jočejo oči,
ker te ni.

In duša razgaljena boli.

Polno je simbolike v zraku.
Belo odet pod mano leži Bohinjski dol.
Sonce za oblakom smeje se skrivajoč.
V kamnu pa zapisan dogodek,ki zgodil se je nekoč.
Kot da boginja lepote Živa
ob meni sedi, se mi zdi
in šele orel s svobodnim letom
me v sedanjost obudi.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Kakor kokoška nad piščanci,
grad Bembo med Balami še trdno stoji
in ob slokem, osamljenem zvoniku,
proti morju žalostno strmi.

... dobim navdih,
za pesem,
za en stih, ...
Končno!
Zopet vreme sončno.
Kot za šalo parkiram bočno,
z ročno.