Piši mi
vse najlepše besede,
piši, kar naj me zavede,
nevidna lepota je lepša od bede,
ki vso resnično jo gledam
krivično, spletično,
ki najeda vse, da se blede

Skrijem se v noč
na nevihtno nebo si želim
sivino drobim
blisk na pomoč
nad prazno zemljo lebdim
se zame odpre
tvoje srce
močno si želim

Bi masiral, božal te verjami,
dal poljub na očki dve zaspani,
s prsti božal lice,
z jezičkom dražil bradavice.

Ne vem, kaj lepo je življenje.
Kar sta sreča in veselje.
A da izvedel bi to,
le moje skrite želje so.

Kot v ekstazi
se počutim nocoj.
Kakor da sanjam,
vidim sebe s teboj,
to ljubezni je znak….
Želim si te,
ker sem pač tak…

Sem…
Kakor ptiček, ki le ti skozi nebo…
Kakor veter, ki hladi, nežno boža dobrave…

Človek sem,
prav tak kot ti.
In isto kot tvoje
želi srce si moje.

Tiho mi v srce si se prikradla.
Tiho, mirno….
A povzročila v njem vihar.
Vihar ljubezni,
minil ne bo nikdar…

Kako lepo je,
Če človek je svoboden.
Če z dobroto,
duhovno lepoto
zna biti ploden.

Pogrešam te…
Besede tvoje nežne.
Pogrešam tvoj nežen, zvenki glas
in tvoj stas..