Posedanje v kavarnah ima svoj čar.

Neobnjejsedeče izmenjujoč
thalassna zrenja.
Neobnjejsedeče vzklikajoč
bdaglra!?
Neobnjejsedeče absolutirajoč
abnormalnost.

Pripravljali smo se na življenje
ne da bi vedeli
da se je to
že zdavnaj začelo.

V naročju tihotnega sem molka,
bedim zavita v sanje,
živo gorijo
in se iskrijo,
trdno je prepričanje,
začrtala pot je upanja roka.

Za večno ti si v meni.
Zasidran si globoko,
da ujma življenja nobena
ne zmore ti priti do dna.
Poskus vsak me rani,
da izpulila ven bi z duše te roko,
trpim, krvavim, ne zmorem bremena:
želim, da ostaneš del mojega sna.

Vdih

Najini senci
rimajoči
z mlekom lune
napojeni

besede krhke, temačne
močne,zlovešče,
tihe,ljubeznive. 

Sprejel sem njo kot darilo,
jo dalo je vesolje mi
verjetno sem se v ljubezni
ravnal pravilno svoje dni.

Če bi znal biti tišji...

...bi imel predstavo o tem,
kako je sedeti na vrhu gore,
obkrožen z divjimi živalmi,
s plemenitimi rastlinami.

Mozaik bodi,
izgubljenih sanj, takrat
slišiš ljubezen.

Na teh koncih oblosti
se plazijo razpadajoče strige,
ki tehtajo 113 kg,
slepi krokodili so popili
črno-zeleno reko,
stoječo na električnem drogu
strogo poenostavljenih sanj.