Včasih v mislih
iščem razlage
iščem odgovore,
iščem napake.
včasih v mislih
tako besede tvoje vsake
padejo na plodna tla.

Govori. Ni mi mar.
Ne slišim več besed.
Nisem, kot bil nekoč sem, ujet
v tvoja leporečja, v  načičkan svet,
spleten in vešče dekoriran.

Vse je tiho
njega ni,
moje srce
si ga želi.
Joče,joče
le,zakaj?
srce želi
si ga nazaj.

Rekel je, pozabi me
nisem jaz za te,
jaz sem mali princ teme
ti pa ljubiš sonce.
Rekel je, hudo mi je
kadar jočeš se,
vendar ne pozabi
da se ti bojiš teme.

Tudi zvezde sij, noč sna utrudijo,
takrat zavese zatemnijo nebo.
Najsvetlejša pade v morje, ki bo
čuvala skrivnost, zakaj ljubi le njo.
*
Po dvoranah sanj ljubezni hodijo
mnogi, v rokah držeč krhko šibo.

Dal si mi priložnost, ki jo dobijo
le redki iskalci resnice svete,
da oleseneli deli lepote
pri koreninah zeleno brstijo.
*
Sokovi iskrenosti napojijo
še mrežasto utripajoče liste,  

Podajajo si roke, drhteči so,
ko neslišno drsijo, omamljeni.
Izpolnjeni lahkotnih sanj, vzneseni.
Visoko in še višje te poneso.
*
Poskušaj posaditi drobno proso,
ki klilo bo na plavajoči peni.

V poltemi je ležalo
potno telo, ki ga je
pokrivalo sijoče
nabodalo ljubezni.
Požiralka ognja je
bila tik pred novo
predstavo vodometa.

V zraku vonj po Nivei in sexu...
Oblečena sem v tvoje roke,našminkana s tvojo slino
nekje v daljnem ozadju kot da slišim violino.
soba je polna zvokov najinega dihanja
moj hrbet poln sledi tvojega risanja.