Srce, a ti veš?
Po krompirjevi juhi, oprani žehti
in toplih zavesah vonja po milu.
Z budilko v vzglavju.
Mama pomiva posodo
zamreženih solznih oči.
Oče za prvim vogalom, za šankom sloni.

po pravi poti naju bo vodila v fantazijske gozdove polne prečudnih bitij
želja po večnem življenju, da bi zajezdila evergreen samoroge in obeležila svoj čas vredno najinega obstoja.
iščeva se, iščeva, da bi skupaj poletela na ultravijoličnih metujlih, kjer užijeva transcend ljubezenskih užitkov
ob podčutnem premikanju zavesti, spiralne oblike organskih hormonov, do norih nevronov, ki prenašajo

Moje so vse te besede.
Čisto moje.
A jih ne morem povedati,
a  jih ne morem izustiti.
Nekomu,
ker je zmeraj preblizu.

Nekomu,
ker je tako obupno daleč.
In vendarle ihtijo,
ranjene od tišine,
premražene od molčanja,
že skoraj onemele
in  brezčutne.

Pomniš
Vonj poletja
Zlatolaso seme
Pritajeno hehetanje
Žanjic

Pomniš
Okus kože
Pomečkane trave
Ukraden poljub dekleta
V jutru

Ne zbodeš me samo ti,
ampak tudi ti.
Ne samo zaradi tvojih dejanj,
ampak tudi njih.
Kriv si ne samo ti,
ampak tudi ti.

Ubija me želja
ponos mi hlapi,
me silnica vleče,
strast se krepi.

So leta mladostna
prevzela telo,
a moja misel
ne pojmuje vse to.

Slačim s pogledi
ves ženski svet,
ne gledam obraze
nit' njenih je let.

dolg časa že molčim
v kotu tičim
ampak ta čs je nastopu
k v men led se ni stopu

vidm da se trudš
in to me res ubija
ker ne znam ti nudt
tega kar te opija
in vidm to naju zbija na tla
in pol pridejo dnevi
k naju ud jeze in žalosti zvija

ne morm se spravt
nekak ne uspeva mi
pokonc se postavt
ne smem pustit
da se vse konča
ker je edini tip
ob katerm slišm bit srca
čutm da me ma rd
to mi je povedu
kje so cajti k si govoru
da bo vse uredu
patricija ne glei kaj bo

s čikom v roki
ob kavi sedim
mislm na tebe
pozablam na sebe
iščm najin svet
že zmer te hočm met...

ne bom jamrala
da zdj je vse slabo
ker ubistvu vse je prelepo
sam v men neki je prazno