Se dlanastokrpa senca silnim
navalom vetra upira. Častnim
priklonom dodaja sok pravice,
ne da se nacepiti cenenim.

Roka brez prstov, ki so se skrili
med bronasti pomaranči, vili.
Kakopak, valovi so bučali!
Grivasti konji, beli svahili.

Deteljica metuljasta leta,
razdeljena je sreča vzcveta.
Po pameti previdni svitajo,
krute ujame lastna kleveta.

Zlatasta svetloba, kot zvestoba.
Brez načel hodi sama, bledoba.
Bujnobarvno se oblikuješ sam,
da nisi izsesana bridkoba.

Blagozvočnim sanjam, marmeladnim
nadevom, poljubom pod skrivnostnim
nebom, se nočem odpovedati.
Limonovec, senco miru cenim.

Brskam po morskih travah,
ki so jih naplavili
nemirni tokovi morja.
Ranjena sem se zavlekla
na brežino in čakam,
da lačno sonce popije
poslednje kapljice, ki
so se ujele v
vlaknine morskih trav,

Dvignjena megla je razplastena.
Pod prvim slojem nerazcvetena
se neizkušenost nadišavi.
Vmes vrh zlato pokrije poltena.

Če želiš drugačnost, svojeglavi.
Glasba dobrih src se ne ustavi.
Občutek da zvok, ko vse zaigra
in lahko potuješ po daljavi.

Brezvetrna tišina do meje.
Okrog zaobljenih vogalov je
bilo slutiti samo postavo,
ki je na znak vnašala veselje.

Ob krču slastnega trepetanja,
upogiba še vejo spoznanja.
Čvrste prsi bližje tebi, soncu ...
Telo kot ladja. Čer razpolavlja.