ti si vesolje
jaz sem tvoji planeti
zvezde so najini otroci

Ne potrebujem neba,
zvezdic njegovih -
nebo zrcali v očeh se le tvojih.

V krhkem 
Sveže pomladnem
Belem krilu
V trdnih svilenih čeveljcih
Iztegovala je roke v nebo
In se vrtela
Stopicala in drhtela

Jetrom berem o slavi srca. O olimpijade hemoglobina! O fotosinteze počrnjenj! I wish I could but not. Nimam nečesa kar skače in se bliska in lomi

Gledaš me v vsej svoji bedi, in nimaš predstave o tem kakšne so videti veje, ki se zažirajo v globine korenin. Požiraš me dokler se

oranžno nebo
spirala prihodnosti
sijoče oko

Ljubezen moja neminljiva
S teboj sem v večnost se prelila
Res da življenjne nama vsakodnevnosti ne da
A v srcu dveh le ena duša dom ima

šumenje lipe
boža te nežna misel
veter je poštar