nežna je roka
svilena
polna mirnih besed pogleda
vdih, izdih
nema odmeva pesem globin
prebit je zvočni zid

Vem da sem
to kar sem
zmeraj želela biti.
In vem da v ta sen
spada še tisti drugi.

v posodi brez pokrova
sva kuhala ljubezen
para je uhajala
in kuhinja je postajala
topla in vlažna
in midva
jastoga
vroča in rdeča

zeleno polje
plesoči klasi
veter
obrazi
spmini
melanholija

ležala sva v travi
kot da se bo nebo zrušilo na naju
držala sva se za roke
in jokal si

Vsako bitje gre po poti
premice in premise
ne bom si več lagal
lažem si o resnici
ki jo je nekdo izmislil
skrbno zlagal izlagal
my dear friend

Balerina pleše.
Sliši glasbo.
Še pleše.
Glasba se zaustavi.

V drobno pojočo šatuljo
Na nočni omarici
Nabiram solzice.

s once blešči, zakrivam oči.
e nako se tudi tebi godi,
č eprav se potrudiš,
o tem ne razmišljaš,
v edno zgodi se, ne veš zakaj,
e nako kot vedno,
l e malce bolj smešno.

Svilen čopic je rahlo obliznil bleščečo barvo
in jo kot tiho deročo moč položil na hrapavo platno.