KK JE FAJN K TE STARI NE ZATOPJO
IN TI SKOS TEŽIJO
PA TE NIKOL NIKAMOR NE SPUSTIJO
IN TI S HAUSARESTI GROZIJO.

Sej ni važno
kaj si kdo misli,
važno je da so teksti kisli.
Da nardijo ljudi vesele,
pa da pobrišejo svetovne plevele.
K rasejo vsak dan,
a poskusi ga ustavt so zaman.

(20.5.1985-19.7.2004) Tiho kot vrtnica svoj si lep cvet K soncu prelepem prav tiho obrnila Svoje prijatelje in ves svoj svet V sončnem si dnevu ti zapustila Vesela kot veter ki z listi se igra,

Zakaj preveva misel me,
Da v objemu tvojem bi se razcvetela,
Poljube z ustnic tvojih pila,
Dotike tvoje v globinah svojih občutila,
Strast prebujajočo delila bi s teboj.

Poišči sam sebe,
podaj si roko
in se sprehodi po gozdu,
čeprav v njem raste osat.

V srcu ti zavidam tisti dan,
ko v temi, pod zemljo rojen,
si rastel, da prinešen v njen hram
s ponosom rekla bo, da si le njen.

Težki škornji udarjajo takt....
Pesem pušk in mitraljezov z griča se vali na nas,
kot hudournik v dolino.
Na obrazu pot, na bluzi sol, še srce nemirno v okras
in vse se staplja v celino.

Borimo se.

Svetla noč.
Hrepeneče srce
luno krivi !

Sediva.
Besede v zraku -
čas beži ...

Mar res je vse, da res ni nič?
Ve to le Bog ali hudič ?
Iz nič postane vse in vse preide v nič,
to vesta Bog in pa hudič.