Ko se noč končuje
in se dan prebuja
v meni se ljubezen
vzbuja

Na nebu biseri se lesketajo,
po pobočjih brije rezek piš,
toplina tvoja me prevzema,
poželjiv je spev telesa,
odloživa vsakdanjosti bremena,
naj zapelje naju sladki greh,
trenutki živijo le za naju,
že jutri spet bova na starih poteh.

Njej so namenjene besede te
ker v nekem svetu spoznala sva se
njej, ki me očarala in dopustila je
hvala, da lahko spoznal sem te

Rumeno je sonce,
rumen je nasmeh,
rumeno je veselje,
rumena je sreča.
Naj bo rumeno!

Bela odeja je zemljo prekrila,
nebo v svino se preliva.

Utrujeno oko barve išče,
da spet poskoči,
napije se ob mavrici.

Čas neskončen, drzno hiti,
človek minljiv
preprosto ne sledi...

Bliža ura mojga se pokola,
a spet ponovno se rodim.
Oblika preteklosti bo izginila,
prej sivo, sedaj mavrica.

Meglica goro objema,
čuje se veselja smeh,
tam v daljavi odmeva na klopeh.....

Za hrbtom čutim tvoj pogled,
željo po poljubu neizprosno,
veter mrši mi lase,
ko roko stegneš, obrnem se...

VROČA,KIPEČA,SLASTNA
DAJE SVOJE BISTVO,
SVOJO ŽENSKOST,
SREDIŠČE OBSTOJA,
VZROK MOČI,
ZANIKANJE ODPORA,
PREMIŠLJENOST SLASTI,

Ko misli spat gredo
Posteljejo si posteljo
Se pokrijejo z odejo
Povedo si pravljico za lahko noč.
Zaspijo same -
Resnično to želijo?