SMRT. Zivljenje se ji ne upira.
Prepusti se ji in za vedno tone v globino.

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

Rada bi se dotikala tvojega oklepa
Rada bi sanjala po površini tvoje kože

Jaz nisem morje
ki si ga klical ponoči
s sunkovitimi vzdihljaji polnimi opojnosti
polnočnih zvezd velikega voza

Pesem o moji sosolki.

Suzana, ti funtana mojih idej,
tista ki nikoli bila ni pijana, vcasih zaspana,
vcasih bolana, ce nalezla se viroze,
a nikoli skakala od nervoze.

v jutru zaspanosti
razrtrganih misli z kolesi drobenja.
Zaradi njih se duma drugače rima,
zaradi njih v srcu zamolklo odzvanja zima.

Kadar izmaličen iz vsakdanjosti vstaneš, se pokrižaš, greš k maši, in posediš pod borovci na klopci,

V večeru,
pod lučmi
podoba tvoja izpod senc
vstane.
Nekdaj krepka,
vsa vesela, radoživa,
v srcu mojem neumrljiva,
razodela mi je svet.

Te dni potujem
v daljne kraje svojih sanj
z junaki vetra,z zvoki kitare,
osamljena sredi množice ljudi.

V betonskem mestu
so sanje v ujete
v mreže jeklene,
v betonskem mestu
so želje,ujete v
zidne pregrade.
In mestu so ljudje.