Pod obokom rdečih čipk
je zdrsnilo zaupanje...
kot želja.... po moji koži
in globje...
V zavrtenem svetu vreteno
prevrta privid sreče,
zlagan... kot vse do sedaj...

Lesena mačka
z medeninastim pogledom
strmi vame....
ta mi že ne bo prekrižala poti.....
bilo jih je tisoč črnih
in teh ne izbriše ne polna
ne prazna luna,

Tisoč mušic
v življenju enega pajka.
Tisoč parazitov
v življenju enega človeka.
Pajek se skriva
za mrežo in čaka.
Parazit pa se

Pobožala bi
Sled Tvoje dlani
Vonjala bi
Vonj Tvojih las
Okušala bi
Sladkost Tvojega poljuba

Misel se razliva po polju skrivnosti ... 
Išče potke spoznanja
Drsi po kraljestvu sivine
Utaplja se v reku modrosti
Ujame krilo noči ...

Ko se življenje v nekem kraju ugaša
že drugo pride, ga nadomesti;
vrzel narava pri sebi ne dopušča
dopolni si, kar tam lahko živi.

Kot sonce,ki rosno travo s toplino boža,
ujeta sem s tvojo mokro bližino,
kot travna bilka upogibam svoje telo,
kaplje rose zbiram in
se v dan, ki je, da ga ni
v naročju pogledov vate prelivam.

Ti si nosilka moči in znanja
si izvor lepote kakor tudi pekla
nosiš moč magneta ki pritegne
iste potence duhovnega sveta.

Življenje vsakega nekod vleče,
da preko tega nekaj doživi,
le malo njih odgovor sebi najde
ga tuji kraj nikol' ne pomiri.

Dobro jutro!
Si že vstal? Ali veš koliko je ura?
Toliko te ljubim.