Poskušal odpreti sem priročnik,
tam, kjer opredeljen je izvirnik,
se držati navodil in nič več,
prav nikoli v zmoti živeti.
 

Ljubiš se z nitjo-
na kateri ti
čisto nežno
visi življenje

Na kruh si
namažem
zvezdni utrinek
poln
črnih saj
usedline,

Srečala se v rani sta mladosti
zagledala drug drugemu v oči
odmaknila jih nista
dolgo vsak sebi
dokler se on zagledal v drugo ni.

še kako rada
bi izrekla besede
jutro, lahko noč…

zaspala v večnost
sanjala sanje
ne bi bolelo…

Poskušam ti dati
nekaj kar nosiš v sebi
poskušam odkriti
spoznanje, ki je pri sosedi
navesti te hočem
da vidim vse kar začutiš
in vse kar začutiš
ima prav posebno pomembnost

SKRIVNOST V LEOPARDOVEM VZORCU.
DRGNJENJE DLAKE V USTVARJANJU NOVIH OBLIK.
TEČI Z MANO, RJOVI Z MANO V VROČO TEMO.
HOČEM VOHAT TVOJE BRIZGAJOČE HORMONE,
HOČEM CVILIT IN MIJAVKAT POD TVOJIM TELESOM.
HOČEM NARISAT SKRIVNOST NA POMEČKANI TRAVI,
V KRIKU JO HOČEM IZDAT SAVANSKEMU VETRU.

zavijam se
v melanholijo pogledov

včasih so stvari
preprosto preproste

Si gledam življenje
hiti mimo mene
pobiram sadove
svojih stopinj.

Premnogi koraki
brezmejno lahkotni
ostajajo v meni
kot trajen spomin.