Vse je bilo zavito v violično
od pogledov do nočnih metuljev,
od črmljev in sršenov
do divjega bezga in bodečega osata.

Se znašel sem med dekleti
nihče od nas nima več let
telesa so nekje obstala
a duša čas ne ve si štet.

like we are one...
cant u feel it?
its so strong!

but is it true?
sometimes it feels so unbeliveable...
its hard to understand.

Še malo, čisto malo...
spet ura bo polnoč,

ko z mehkobo me ovil
v nebeški boš obroč;

Obarvala si me,
sivo ptico. 

Izpraznila si mi črnilnik,
da ne pišem več zgodb dežja.

Padam,
čeprav ne smem.
Ne že spet, ne že spet..

Prav se čuti,
a je tako narobe.

Tvoje solze razžro mi moj notri,
da ostane praznota.

Tvoje solze razžro tabulo raso,
da ostane strah.

Iz senc ne vstanem nikoli,
nikdar.

Da ne ostanem izgubljen,
me reši.

Da ostanem živ,
me rani.

Bela bom nevesta. Tvoja.
Čuvala se bom le zate.

Bela bom nevesta.
Nikogaršnja do takrat.