Tako kot sva bila,
se zdaj deliva.
Tako kot sva obstajala,
zdaj beživa.
Tako kot sva verjela,
zdaj narazen hitiva.

Govoril bom o izbranem,
govoril bom o tistem voljno danem,
govoril, ne da prizadenem,
govoril bom o srcu tem predanem.

Stoječ na odru, srce igra.
Stoječ v temi, hladen pot curlja,
stoječ pod žarometi, vsaka senca dvoma se preda.
Stoječ pred ljudmi, le hudič z mano se igra.

Sončno je, sonce pripeka,
a ko zavijeva
v temačen gozd
se novo polje rojeva.

Tišina je,
le ptičje petje
in šelestenje pod nogami.

Gledam luno
na nočnem jasnem nebu,
kakor tvoje modre oči.

Zjutraj rosa,
kot tvoja drobna solza
in rdeče jutranje nebo
kakor tvoja nežna lica.

My heart is beating,
blood is pumping,
thougts are running.

Poglej me v oči
ti si moja zvezda
popolnoma tiha
na nočnem nebu.

Tvoj nežen dotik,
kot jutranji sij.

Tvoj objem,
kot snežni puh.

Lagal si celo
mojim lažem
z nasmehi
si jim trgal zobovja

Kje je zdaj nebo,
ki sem ga neskončnega
nekoč sanjala?