skozi telo me prestrelijo zublji
ognjene kočije misli
kričijo
igrajo se z mojimi hotenji
vrelih strasti

Belo vino, ki boža mojo kožo,
puhti skozi telo;
njegov pogled, ki želi.
Golo telo ob telesu.
Koža, ki hlasta,
ustnice, ki hočejo in gon, ki zahteva.

Začuti,
krhko ranljivost metuljevega pristanka,
začuti nežni poljubček dekletca,
a ne slutiva možnost,
bolečega dotika,
ko najina krhkost,
bi popustila.

malce bojeca
cistim sledi
danasnjega dne, skoraj
lizunsko pritlehna, a kaj
ko je svet le gledalisce
nikoli vec ti ne povem
custev, obcutkov, zelja oblecem si
oklep, a
zataknem se med vrati
pika 

I.
Včasih me je strah
da pišem zadnjo pesem
da našla več ne bom besed
da prazno me pustila bo jesen
in ne znala več bom dati sebe
da zimi bom pustila
da dušo mi ozebe

Dež vpija se v moj klorofil
in srkam ga hoteče
kot srkala bi nektar najslajše sorte
polnim se
z omamnostjo in

1. RATIO

Šla sva med polji.
Čudno - nisva se
prijela za roke
niti nisva štela zvezd,
morda zato,

V tišini
borovega gozda
ko se sliši
le še pad
suhih iglic
v nosu
grenko sladek vonj

misli mi uhajajo v
iskrene poglede...
nikoli se tako...
usmerjene proti tebi
sledim ti domov
niti zavedas se ne
ulezem se pred tvoja vrata
ljubezen!
ah, kaj bi govoril
pika

tudi kadar sem prozoren me lovijo krvi zejni, crni metulji

a ko zapihajo soncni zarki in posije topel dez (smfnja mvrc kpljc in svtlbe) sestopijovmlako. bi se kopala z mano? gola, ce greva na samo?