Strašila visijo na podstrešju.

Užitek dolgih pogovorov krožnih večerov.

-----

Polziš po zakotni ulici
in orli dvigujejo razgaljena krila.

Včasih so se oči pogosteje stopile.

da bo koleno še slano
da bo ostal solni kip
da si boš populil labodja peresa
da ne boš niti obrisal

So tam gori otožne olive zorele
na njegovem drevesu spoznanja visele.
A prišel je dan D slovesa
in jih že stiska v sok močna preša:

tvoje sladke besede
sem grizla in sesala
kakor s čokolado namazane prste
dokler se nisi zalepil na podplate
kot prežvečen čigumi

Zanemarjena ciganka
Navleka grbanči telo
Ličil več ne poznam
Skrivam obraz
Držim se v kotu
So časi
ko bolje da ne vidiš me
ker bruhal boš
Intimo obžaloval

Bila sem edina,
kot je edino sonce v vesolju,
bila sem prva,
kot je prva zvezda ob večerni zarji,
bila sem samo tvoja,
kot je bil samo tvoj čas za jutranjo kavo.

Na okno so nalepljene oči.
Pod snegom gnile, počene klopi
gostijo majhne črve.

Ledeno so me žrli,
a v peči ona  kurila mi je s kostmi
in hiša brez balkonov,
strehe in kleti
me je lovila po stopniščih
najinih noči.

Kupila sem usnjene škornje
z ogabno lakasto peto
rdeče nalakirala nohte
si bele lase razmetala čez ramena

Drugič vsaj pospravi za seboj
preden greš
Veš da ne maram nereda

Ne puščaj bakterij sline
da plavajo v mojih laseh
Vzemi jih s seboj

Violina grizlja mehke strune
igra po notah zmede
sok grenivke poliva jo
pripelje 100 kilometrov nazaj
na začetek melodije ponovljene
pa tako kvalitetna je že bila