zdaj sem privezan
zlomljenega telesa
sestradan
izčrpanega duha bolščim predse
razbarvanih zenic
bolščim predse

Karte polagal si po meni
igral na srečo
se pojavljal
enkrat kot as
drugič kot pubec

potopljena v obup
iščem gladino morja
božam neznane ribe
misleč
da tvoje telo držim

Še vedno čutim tvoj dotik, 
tvoj nemirni duh, 
ki me vznemirja, 
tvoje prste, 
ki silijo vame, 
da drhtim 
in si te želim....

Dvigni me v naročje
in postavi na svojo pot.
Drži me za roko
in pazi, da ne odtavam.

Šepetaš moje ime,
a ne z besedami.
Kopam se v tvoji svetlobi,
in ti v meni.
Telesi se ne dotikata,
a najini bitji
sta v svojem plesu eno.

Sonce je že visoko na nebu,
a zdi se, kot da je jutro.
Bila je oseba, polna srca,
v blisku trenutka - večnost.

Ujeti trenutek,
ko vse najbolj teče.

Zadržati gibanje.

V očesu tornada...
Najbolj zunaj si v sebi.

Šimpanzi plešejo tango na trgu
opazujeta držiš njen komolec
nežno ga potiskaš vzdolž ulice
v cvetličarni si zadnjič kupil rože
rdeče vrtnice hotel si bele

Pripeta v zevajočo
praznino postelje
s prsti gladi hrepenenje
v drobirju pozabljenih poljubov...
K prsim privija iluzijo
razumu gorko meglico
ah srcu opojno jasnino...