Nekje na obrobju (v skritih krogih)
se že dolgo šušlja - da so med vami:
ste jih že videli? (Seveda ne
- nosili so maske.)
Ste jih vsaj slišali? (Le kako
- bili so samo odmevi.)

Melodija, ti oživljaš
zatrtost temeljnih frekvenc
prebujaš vse sedaj v meni,
otrplost čustvenih potenc.

Prevzemaš v meni vodstvo,
odklepaš tisti del srca,
ki ga je hotel zase Ego
izženi zdaj ga iz gnezda.

Mesojedec, karnivor in lovec!
Nisem splezal na vrh prehranjevalne verige,
da bi jedel solato.
Mesojedec sem.

Pomisli nanjo, ko boš zjutraj vstajal,
ki sebe ti je enkrat podarila
in nekaj v svojem bistvu je ubila
zato, da ti bi dalje stal in vztrajal!

Tako: zdaj vstanem
in grem.
Korakam, nato tečem,
se ne ustavim,
nočem, ne smem.
Naprej grem!

Spomin zaplava v tisto noč,
ki mi nasula zvezdic je prgišče,
ko najini zaviti cesti,
našli isto sta križišče.

Jesen že trka nam na vrata,
na vrtu jabolka zorijo,
tak' sočna, slastna se mi zdijo,
ubrala eno sem za brata.

Vse tako je kot nekoč,
iste ceste in poti,
iste sanje, obljube in strasti,
le nasmeh ne, odkar te ni.

1

Pišem počasi.
Nek maček se sprehodi
mimo in zaspi.