počasi si me pobožal po glavi
pogledal si mi v oči
videl si me. mene!
strah me je bilo
da bi te izgubila
iz čiste ljubezni
sem te vrgla morskim psom

S tabo se vozim po nebu že leta,
z vrha gledam na svet,
si moj dom in vate
sem odet.

Ali je Mrlič zares mrtev?
Koga briga?
Vse je v redu, dokler so kosti pokopane.
Vse je v redu, dokler gnije.
Vse je v redu, dokler ne sprašuje neprijetnih vprašanj.
Vse je v redu, dokler ne kaže ambicij in sanj.
Vse je v redu. 

Kamen,
tvoj trden stik rok
ne drobi.
Čutim slovo,
burjo, ki prikliče šumenje ...
zdaj ga ni tu.
Zabrisana cesta na modrini

Psst, ne spim, ne sanjam,
vse je res,
svet poganjam.
Mnogo polj sem preorala,
dosti ran prekrila,
male žalosti razbila s šalo,
našla nakovalo,
ki je sladke solze
pod pretežke veke, včasih,
gnalo.

Ni čas za pesem,
Ki te slabo voljo spravlja
Ko jo prebereš,
Čas tvoj dragocen zapravlja...

Res lepša tista je,
Ki v ljubezen te pripelje,
Ko moč besed neskončna,
Ti vse grdo v dobro zmelje...

Na polici v Mercatorju.
Čisto zraven najlepše prodajalke,
čakam na prvo uporabo.
Prišla si in me kupila za borih 5 centov.

Tja daleč, daleč me ponese obraz,
V vrtinec - vihar pregrešnih naslad,
Spet me prelestno zaobjame njen glas,
Zagrizel sem v dišeči, rdeči sad ...

Sonce brede v mlaki rjavih poljan,
Dan zamenja luno, noč sonce sivo
Sredi oceana črn oblak sejan
Mesečina odseva zlato grivo.

Ko pogledam to senco,
ko gledam vse te dlake,
ki poraščajo mi telo,
opazim brazdaste odtise
preteklega leta dni.