nežno zavita v moje obljube,
s konicami prstov ti gladim telo.
k meni privita, ujeta v poljube,
skupaj ustvarja...

O, ti moja zavidljiva sreča,
ki rešuješ smrti
ali zgolj podaljšuješ
čakanje nanjo - tisto pravo!

Drevoredno pot
duhtečo po pomladi,
pokriva sonce. ...

Jaz mislim, jaz mislim...
Hm... Kaj že mislim?
Ja, ja, mislim, da... Kaj že?
Ja, mislim, da... Ne vem.
Mislim, da se strinjam Beri dalje...

Oh, ta spomin, na rodni kraj,
na mater, na očeta,
na brate in sestre,
na vse prijatelje spomin ostaja.
<...

Sve češće i češće posjetim naš kraj,
gdje zajedno gledali smo zvijezdama sjaj.
U zraku tvoj obris, miris i trag,
...

... prišli bodo drugi strašni delavci;
začeli bodo na obzorjih, kjer se je on zrušil!
A: Rimbaud, Pismo vidca Beri dalje...