Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Beseda res ni konj,
če ne dotakne ti se duše.
Je skoraj kakor pozabljeni vonj,
ki se po lanskem snegu dvignil je iz ruše.

Če zaprem oči,
vidim tvoj nasmeh,
slišim tvoj šepet,
ljubim te,
čutim še vedno tvoj objem,
...

Ponižaj svoje ustnice k meni
Ne maram usmiljenja v tvojih očeh

Napeta vse bolj postaja koža, ko dobro znani dotik po njej zdrsne, jo poboža...Odpirajo pa spet zapirajo veke se, težke so; strast l...

jbg, lajf je kdaj raj,
veckrat pa peku,
zto folk isce restev v head-u,
pregloboko je zabredu,
vn ne ...

Meni senca zavila smer je tja,
kjer duša ne bi več obstajala,
a rešil bom se iz grozote te,
utopljen v črnino ...

Misli počivajo
Na preprogi sanj
Svilnatega otipa
Blazinic prstov

Je bil ogenj, so bile strele,
je tako grmelo, da je pokalo.
Me stra...

Ko mnogo let od takrat je minilo
čez Ljubljano sem šla nekam na kosilo.
V daljavi sem zagledala par, ki za roko...