Tiho, tiho in počasi
so moje poezije
se prelivale v melodije,
nežne in rahlo šumeče melodije.    

Včasih, ko te pogledam,
tako slučajno, nehote,
se mi utrne misel:
Tebe je nemogoče ne imeti rad.

Razblinjajo se nežne sanje
Vse upanje, pričakovanje
Ki je kot tanka nitka vtkano vanje
Kot nežna meglica
Nad samotnim jezerom Beri dalje...

Duhovi po barju kipe,
vodomec se plavi spusti
po bistri rečici,
podobe se v mukah vije,
eno samo senco pusti,
...

Spet nežno pesem veter je zapel,
topolov v vetru slišim nežen glas,
ob Muri me je v vsem prevzel,
pesem vetra r...

Vohala sem vonj
tvoje moške navlake.
Vdihovala sovražne
travnate hlape.

Nekoč bila si moja zvezda,
hotela biti sem kot ti.
Iz kota gledala sem vate,
storila vse le za te.

Žalost je zapustila obraz
ko sem se poslovila od večera.
zvezde so začarale luno
da je noč še močnejša in
še bolj t...

Tvoj glas me pomirja,
tvoja roka miri.
V sebi slišim glas ki mi pravi,
da vsojena sva si.

Beri dalje...

Medtem ko oči ti spijo,
ti različne sanje govorijo,
tukaj si in tam si
in hkrati sam si.