Ko zjutraj se zbudim zaspana,
Ves svet se mi zdi uganka neznana.
Vem, da nisem Nikolina ta prava
Taka – nasmejana.

Ležim in zrem v strop.
To je zor v belino,
ki ni bela.

Droben,
premražen,
lačen,
sredi zime,
v noči.
Hladna, temna je ta noč!
Zlomljena so krila njegova.

Tako težko praznina v srcu mi leži
tako hudo mi misli begajo v spomin
se puščice zabodle so v srce
in pustile krvave ...

M LADOST JE ZA NAMA – ALI PA NE,
O TEM BI SE DALO RAZPRAVLJATI ŠE..
J AZ SE POČU...

neprespano skozi gozd
nenadnih strahov
črnih videnj
avtoustrahovanj
zanikanj
ergo potrjevanj

  &nb...

Dežnik z zlomljenim vrhom.
Razraščena pajčevina v kotu.
Prah na steklenki pod posteljo.
   Razkrito!
Zadnji ...

Moje sreče gospodar
si včasih bil,
čas te je prekril.
Molk cveti med nama,
ravnodušnost in brezbrižnost
z njiim se hranita...

Odaponedeljku

Kdo ti je rekel, da je lepo biti prvi?
A so se ti zlagali,da te bodo ljudje imeli radi?
D...

Ne, ne bom plesala pod dežjem,
da ne sperem si kože, las in oči.
Ne bom se nastavljala soncu,
da mi barve na meni ne zbledijo.
...