Tisti, ki je sanjal-
tistega ni več...
drhteč jih je odganjal...
ob medli luni hrepeneč.

Skoz labirinte utrujenih možganov
podijo se ideje brez vsebin,
ko jim botruje moč ujetih maliganov
in v pljučih nikoti...

Pettisočkrat sva se skoraj
Ozavestila v dvoje
Pettisočkrat nič
Je nič

Beri dalje...

Drevo sem,
ki je ozelenelo, ko sem te spoznala,
ki je zacvetelo, ko si me poljubil,
ki je vztrepetalo, ko si me ljubil,
Beri dalje...

Jaz živim tukaj in sedaj,
sem v nasprotju s teboj,
ki vidiš vnaprej marsikaj.
Trpiš preden grem,
a jaz ...

Odhajam še nocoj,
da za seboj ne puščam
sledi in da nihče več ne ve,
da moje srce trpeče in umirajoče
ne...

Kakšno barbarstvo, človečka rasa
pogoltnost, pohlepnost sta vira moči,
kje so sledovi božjih napotkov,
usmiljenja do bližnji...

Se veter igra z lasmi,
jih kuštra,
se v plesu vrtinca,
kot ptic peresa,
poplesujejo proti tlom. ...

Kdaj pojdeš z gorè,
ne hodi zaman,
saj tam, kar ti gre,
sanj tvojih snovati; takisto
resnice so dalj, Beri dalje...

ptice so odletele, za seboj pustile krila;
oslabljena, krhka in preveč lahkotna,
perje pokrilo je sončno ravan.