Sladkoba ki odpira vonj
nesmisel utopljen v rdeči črti
samo sedemkrat naredim obrat
za 360 stopinj
ker te samo iščem. 

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Razlog, da prebarvam sobo v oranžno...
Da vonjam najljubši parfum na sebi,
samo zato, ker je danes danes.
In ker bo jutri jutri.
Da so ustnice živo rdeče,
ker me prideš iskat.
In ker je sreda popoldne.

vreče prahu sipajo po ulici
potiš se in roke tresejo misli

peroni razmazan pejsaž in veke na ostrini nohtov
da ne bi spregledal odtisov njenih drobnih stopal
bosa je šla čez črepinje in ostanke hrane in besede
ki so lačne nasekale življenja tanke rezine

Sledim senci lastnih drhtenj
Potiho egoistično
Rešujem glas v meni
Uresničim odmikanje od resnice

Solze ...

... v jutru

glasno
rojevanje dneva

eteričnost
dotikov