Začarano strmenje...
morda spet v privid,
ki ti daje vse
in ničesar.

Po izmiku dotikom je jutro tiho in samotno.

Opazujem te iznad črnega zvezka zavita v varno zavetje črk. Rob platnice izrisuje rob tvojega vratu. Opazujem kako se dolga linija B-ja razveže, kako se odkrivljata J in U, kako se L in N poravnata v ravno črto, E-ju se upogneta konca za 90°, sredina odpade.

In zdaj sva tukaj na tej potki, hodiva počasi, lahko te držim za roko... Kar greva, naprej, v toplo noč... pod nama morje, točno kot takrat. 

Včasih sem še zmeraj pesnica-
mala naivna podarim ves drobiž brezdomcem-
idealistka ne rabim denarja;
samo ljubezni in sonca,
da moje prezrte klorofilske celice tvorijo življenje.

Opitost
z roso mozaika
kričečih barv

Predrznost
v pronicljivosti
lačnih teles

Ko bomo vsi morali gledati
epizode Velikega Brata,
ko bodo stali v vrsti,
da bi postali srečneži,
ki jim bo kamera vstopila v dušo.
Izbrani.