Izbral si bom en pojem.
Naj bo tokrat sinestezija.
Živimo v sinestezijah.
Vonjamo barve, vidimo dotik, okušamo glaso...

Ni te več ob meni,
toda v temni tihi noči,
še najdem obris tvojega obraza,
barvo tvojih oči,
toda... nikjer te ni.

ko po dolgem času spet zagledal tvoj prelepi sem obraz
za trenutek dih mi je zastal od sreče in ustavil se je čas
stara čustva so na dan ...

I.
Slovenec sem, priprt do iztreznitve,
rojen v Ljubljani blizu Rakitne,
zdaj tu na školjki v slabosti izjemni<...

Marionete trenutkov
ujete v konice tvojih las.

V kapljah drsijo
po šipi na oknu.

Biti ljubljen. Ljubiti.
Zabiti to življenje konstruktivno,
eventuelno seveda crkniti.
Kar ni bistveno.
Bistveno je nekaj drugeg...

Preden zaspim
ko se vsa umirim
in poslušam nočne šume
ko me boža nežni sij lune
ko se zdi da slišim šep...

Smeh, kot plamen pokrije bistvo.
Ne daj solz tistemu, ki te rani.
V smehu je tako mali.

...

Prizma časa razkrije,
notranji glas se oglaša.
Firbcev paša, zavist razvije,
dobrih novic to ne prinaša.
...

Telo
kot po rosi,
prijetno za oko,
ko se ljubezen trosi.