Ko čas se bo iztekel, tam bom stal,
v nebo zazrt, med množico ljudi;
do nekaterih čutim več, do drugih nič,
a v...

Čuden občutek. Bežati,  teči in hkrati ostati. Na mestu. Ravno tam.
Mokrota mojih las se v vetru ne suši. Ker ga ni. Saj se skrivam.
Beri dalje...

Oživela bi metulja,
ki povzroča želodčne težave,
vsaj za trenutek,
da bi vedela,
da je še živ.
Čeprav vem, da ni mrtev. Beri dalje...

V momljanju jutra krik slovesa
V pomladni sapi jok peresa
V senci hrasta misel jasna
V objemu večera se človek rojeva.

Zapuščam svoj stol. Zapiram vrata.
Veter me odpihne na oblak.
Ni kisika. Nebo duši. Dno polno blata.

...

Ko do skrajnih meja
najglobljih želja
sega obup,

ne misli nanje,
ker je njih pričakovanje
le strup. Beri dalje...

Besede nesmiselnene, plehke in prazne
veselje potvorjenih srečic kazijo
in do srží priti mi ne dopustijo.
Prekl...

Po brazgotinah
Tečejo solze
Zuboreči potočki
Sveži
Modri
Bistri
V globini občutje
Lepot
Vse se celi...

Vedno, ko odpojem besedo
zaslišim spremljavo odmevov.

O, odmevi, vi natepovalci od zadaj!
Ooooodmevi! Ooo dnevi! Vi!
Noč,...

Morda bi res kaj rad napisal
morda bo pismo kam prispelo
mogoče se bom le odločil,
če bo v meni kaj zavrelo.

...