Pista je odprta.
Vzletim lahko času nasproti,
v kovanem plašču očiščenja
še zadnje vzdihljaje jemljem samoti.
Pista je odprta.
Na modrih prostranstvih sonca

Lepi angel,
kje lebdiš?
Kam zdaj gleda sinja barva tvojih oči,
kdo boža tvoje nežne roke?
Kje plavajo tvoje mehke sanje,
koga se dotikajo tvoja čustva.

Hrepenim.

V tihih korakih večera
Ki kot modrec stopajo nocoj
Tu naokrog
Sem ujela nežen šepet dveh otrok
Ki sta si podala roko
In zreta v visoko nebo .

Sedela je in gledala v prazno.
Z mislimi je tiskala novo stran življenja.
Zdrsele so roke po zraku,
Kot da lovi pisanega metulja.
Zasmejale so se njene oči.
Trpko so ustnice počrnele.
In bila je tako lepa.

LISTJE ŠUMI V VETRU

NOČ

TIPAJOČI KORAKI

LAHNE STOPINJE ZA NJIMI

NOČ