Ni beseda
Misel
Pesem
Ni veter
Kar šepeta
Ni morje
Kar utaplja

Through the moonlight
Through the silence
Through the sky of million stars

Out of everybodys sight
Away from violence
On the road of new starts...

Sneg iz sonca,
umazana belina,
lepota zore je zgorela,
konca ni,
le reveži umirajo,
sekiri usode vrat ponujajo.

Miren pomladni dan v mojih kamnih,
tresljaj iz ritma je preskočil obraze,
še vedno pojem mojo pesem na glas,
žvižgam v sneg in talim oblake.

Sodih poljubov ne boš nikoli preštel,
ker se stapljajo s praznino in z nekom,
ki molči v stilu hrupa.
Konec koncev si sam, močan in lih.
Takšnega te želi tudi neznanec,
ki je zaprl vrata, ker nisi vstopil.
V čakalnicah se de facto ne čaka.

Dam ti culo in pojdi
s samim boš v smeš
(medtem vzameš boga
v najem in ga greješ
na minimumu)
Ne opazuj kako prekleti
so lahko zahodi.
Človeška misel
te zlahka zapelje.
Tako je to, mlin melje milje.
O zablode! O robčki za dvakratno uporabo!
Vzvodi in vzgibi sosedinega boga.