Nespeča želja zre v zvezde
Luno, mesec,
Steklenic morje
V iskanju sebe se izgublja
Notranjosti prtljaga
Na glavi turban
Kovček komaj se preklada

Uničen, odtujen
brez cilja tavam naokoli;
V smisel zatopljen,
obesm se na lepi drog.

Je sekunda in je večnost.
Je misel in je vesolje.
Je kaplja in je ocean.
Je mravlja in je bog.
A nič ni več, nič ni manj.
Ker vse JE, vse je isto.
In to je tisto. 

Kako smo, kje smo,
in kako kaj danes pada sneg?
Je težak, je leden, je igriv,
ali le samo ljubljansko siv.

V sivino svoje slabote
sem zavila spomin,
da razumem mazohizem
Sladka odrešitev vsakdana
osvoboditev svobodnejšega
in rjav prah v očeh

Ko prvič sem tebe srečal portal,
vzklila je bodeča nežna milina-
beseda skrita lahko se bo odkrila!
Sijočih zvezdic pogled je zasijal.