|
Naslovnica - pesmi po izboru urednika
Od ajda
|
Tolmun Tvoje temne oči Biseri Moje prodorne oči |
Beri dalje...
|
|
Od macek muri
|
Tako tiha si, kot bela snežinka, ki pada iz neba in tvoja lepota nepopisna. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Hladna in brez volje tavam v temi, slišim,kličejo me, a jaz ne vidim ljudi. Gluha in slepa sem za vse okrog sebe, in to vse zaradi tebe… |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Dišeče steblo Veter v laseh Poteze trde Skrivnostno tih nasmeh |
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Ne moreš biti drevo, ki raste iz kamna, če si kamen. Ne moreš se sprehajati po obali, ne da bi zrl v obzorje. |
Beri dalje...
|
|
Od macek muri
|
Veter pihlja, tiha je noč, le korak odmeva tja v vas. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 621 622 623 624 625 626 627 628 629 630 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 3763 - 3768 od 4118 |
|
|
|
Naključne |
-
09:12 - 28.04.2006
Daj, potrudi se, mogoče skozi temo zaslišiš šepet dežnih kapljic, mogoče v deževni noči najdeš svojo zvezdno luko.
...
Beri dalje...
-
13:20 - 14.03.2005
a vam je žal za plankton? jebeš kite. ...
Beri dalje...
-
10:58 - 16.01.2008
Šepetaš moje ime,
a ne z besedami.
Kopam se v tvoji svetlobi,
in ti v meni.
Telesi se ne dotikata,
Beri dalje...
-
19:20 - 09.05.2006
V parku na klopi sedim, premišljujem in kadim, nikjer nikogar ni, le v mojih mislih še nekdo živi. Beri dalje...
-
16:15 - 23.01.2006
rad te imam preprosto povedano lahko izgovorljivo ...
Beri dalje...
-
10:50 - 08.11.2006
Sprejel sem njo kot darilo,
jo dalo je vesolje mi
verjetno sem se v ljubezni
ravnal pravilno svoje dni.
...
Beri dalje...
-
15:39 - 06.08.2008
Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.
Beri dalje...
-
12:14 - 31.01.2009
Prosojna svetoba
ti pada na lase.
Sediš na
marmornatem kipcu.
Gledaš življenja
od daleč.
...
Beri dalje...
-
17:32 - 25.05.2005
notri Pozdravljen,kako si? Kaj misliš kako sem, poglej okoli sebe. Vseeno ni tako hudo. In kaj...
Beri dalje...
-
13:20 - 09.04.2006
Kao što vjetar uporno gura nebo, divljom snagom spajamo prepone, i noć nas više ne zadržava za sebe, jer se u osmjehu plavog sunc...
Beri dalje...
|
|
|
|
|