Stopaš v prepad,
misleč, da si na pravi poti.
Kaj naj storim?

Segaš v zanko,
misleč, da je rešitev.
Kaj naj storim?

Objemal si me kot olupek čebulo
Takoj ko si jo oluščil sem se zjokala
Ti pa si nosil kontaktne leče
In nisi ničesar opazil
Le na drobno si me sesekljal
In spražil na vročem olju
Da je po celem mestu lepo zadišalo.

v cvetočih vrtovih domišljije
izven telesnega čutenja
notranjosti vrenja
prevzeta čudesnih planjav
predaja se šumenju veselja
pomladno odkritih dobrav

Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda …
Nekoč.

Kako si daleč vstran od mene,
zakaj mora biti to tako,
da ne čutim teh tvojih poljubov
in pozabljam kakšni so….
Žalostni so dnevi brez ljubezni,
praznina v moji duši bdi,
le kam odšlo je poželenje,

Bilo je kot,da so sanje,
ki sem trenutno vstopila vanje,
tvoji dotiki in ljubkovanje
teh najinih teles valovanje,
ko sem čutila tvoje strasti
in si želela,da ne bi bilo konca,
da vse bi obstalo