Današnji dan si bom zapomnil.
Zapomnil si ga bom po tem,
da sem ga preživel brez tebe.
Brez tebe, tvojega glasu in pogleda,
ki dajeta mi moč in energijo,
da prebijem se skozi dan.

V oštariji pri Tinki za mizo sem sedel
pa hladen pir sem v rokah grel,
pa Playboja sem zraven bral,
pa za babami oprezoval,
katero bi za tist večer izbral!

Slišiš nežen ples snežink
V tvoji dlani
In ni je stvari
Ki bi si jo še želel
Tisoč sonc
Se ti topi na jeziku

nosi me luna
od zvezde do zvezde
od spoznanja do spoznanja
po večnosti iskanja

Sedaj, ko pogledam te prazne sobe,
vidim samo jezne slike,
obraze ponižane.

Nikogar ni, ki bi kaj rekel,
nikogar ni, ki bi zadihal,
saj ga ni.

Pod mojimi prsti ta pesem nastaja,
Nad mano se hladno nebo ohlaja.
Vonj po snegu mi veter prinese,
Spomine na poletje mi val odnese.
Pogled v jasno nebo mi srečo pripelje,
Solza sreče mi po licu steče.
Nikoli ne grem več od tu,